Serija Wear izvira še iz leta 2005. Do zdaj ima petnajst delov, vsak novi del se kronološko pripne drugim. Dela, stroji, ali celo skulpture so se izkazali za podaljšane funkcije telesa v nekem prisilnem procesu. Proces, ki ga gledalec na razstavi lahko tudi sam preizkusi, je kontinuiran in nezaključen. Je poskus borbe proti banalnosti z neumnostjo. Seveda je neuspešen, mogoče vsaj zabaven, ali pa zgolj cinično vsakdanji. Stroji so uporabljeni v videih. V videih Wear so uporabljeni kot scenske kulise v obliki opreme ali oblačil za preprosto funkcijo delanja nečesa. So funkcionalni predmeti, narejeni za določeno produkcijsko ali ritualno dejanje.

Ujamejo človeka, ujetega v sferi demokratičnega dela, pravic, zatrte svobode izbire in individualne potrebe po fizični dejavnosti brez kakršnih koli pragmatičnih ali produkcijskih razlogov.

Tomaž Furlan je študiral kiparstvo na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani. Pri delu ga predvsem zanima video ali video performans. Svoja dela je predstavil na samostojnih in skupinskih razstavah doma in v tujini. Projekt Wear je bil predstavljen na samostojnih razstavah v Galeriji P74 in Galeriji Alkatraz. Dela so bila predstavljena tudi na več skupinskih razstavah doma in v tujini, kot so; Knjiga umetnika v Sloveniji 1966–2010, Galerija Kresija; Limited access II, Parkingallery v sodelovanji z Azad Gallery, Teheran, 2009; In the Loop: Contemporary EU Video Art, Washington, 2010;  Manifesta 9, Genk, Belgija, 2012.