Delo Anatomija priklona sestavljata ciklus fotografij in video projekcija. Umetnica je projekt začela na rezidenčnem programu v Seulu v Južni Koreji, njegov cilj pa je ponovno oceniti tradicionalne patriarhalne strukture, ki so še vedno zelo prisotne v družbi tehnološkemu napredku in modernizaciji navkljub.

Video je asemblaž arhivskih fotografij Korejk, ki nastopajo v javnih govorih. S sosledjem materiala iz fotoarhiva Korejske ženske delavske organizacije (iz obdobja med letoma 1987 in 2010) podaja video ganljivo podobo krhkega socialnega telesa: ženske lahko vidimo govoriti, a njihovi glasovi ostajajo nemi. Glas v offu bere odlomke iz romana Therese Hak Kyung Cha Dictee (1982).

Ciklus fotografij je nastal tako, da je umetnica nagovarjala mimoidoče v mestnem okolju Seula, naj sodelujejo v kratki performativni akciji, ki jo je potem posnela.  Z govorico telesa, ki je specifična za javni prostor, fotografska pripoved postavlja pod vprašaj tradicionalne vloge in načine razdelitve moči ter njenega dojemanja v družbi. Anatomija priklona uporablja javni prostor za razčlenjevanje tradicionalnih razmerij, pri čemer za trenutek izzove obstoječe hierarhije.

Luiza Margan se je rodila na Reki. Živi in dela v Avstriji in na Hrvaškem. Sodelovala je na številnih skupinskih in samostojnih razstavah v muzejih in drugih umetnostnih institucijah po Evropi. Leta 2007 je prejela nagrado OHO za mlade umetnike v Sloveniji in leta 2012 na Hrvaškem nagrado T-HT Muzeja sodobne umetnosti.