Video Little Girl je nastal v sodelovanju z umetničino mlajšo sestro Zalo Ožek (16). Posnet je bil v osnovni šoli, ki jo je sestra obiskovala v času snemanja. V delu Zala prevzame vlogo glavnega snemalca in med odmori in poukom snema svoje sošolke in sošolce ter dogajanje na šolskih hodnikih. Temeljni element dela so pogovori med Zalo in dvema njenima sošolcema. Razkrivajo, kako ti otroci dojemajo in reflektirajo svoj položaj v sistemu izobraževanja, kako se umeščajo na področje dela v prihodnosti in kako razumejo možnost posameznikovega političnega in družbenega udejstvovanja.

Hodoščkova gradi svoje posnetke ločeno in usmerja naracijo zgodbe v razmišljanje o potencialnem družbenem in ekonomskem položaju te generacije v prihodnosti, ki jo bodo zaznamovali sedanji nestabilni politični, socialni in ekonomski pogoji. Video se osredotoča tudi na vprašanje delovanja izobraževalnega sistema znotraj neoliberalne paradigme. Predvsem izraža dvom do izobraževalnega sistema kot sredstva posameznikove samouresničitve in išče neinstitucionalne načine izobraževanja ter posameznikove poti do samouresničitve.

Instalacijo Landscape sestavljajo video posnetki stanovalcev doma starejših, zvočni posnetki in fotografije, posnete v zasebnih domovih starejših ljudi. Delo se osredotoča na proces staranja skozi pogled starejših ljudi in raziskuje, kako doživlja svojo starost posameznik in kakšno je dojemanje staranja v širšem družbenem kontekstu.
Zdi se, da se v družbi ustvarja predstava o starosti kot o problemu, ki ga je mogoče odpraviti s sredstvi kozmetične industrije, z zdravim načinom življenja, itd., ali pa so starostniki obravnavani z demografskimi analizami in skozi prizmo ekonomije, ki upokojeno populacijo pogosto označuje v smislu finančne obremenitve državnega proračuna.
Umetnico v tem delu zanima, kakšne sledi pušča tovrstno predstavljanje starosti v javni sferi na posamezniku, kako se ta po upokojitvi umešča znotraj družbenega polja in kako v zadnjem obdobju življenja doživlja svojo identiteto, družinske vezi in socialne odnose.

Maja Hodošček (1984) ustvarja video dela in instalacije. V svojem delu raziskuje socialne odnose skozi politiko izmenjave in sodelovanja, zanimajo jo spekulativni načini reprezentacije v odnosu do dokumentarnega. Te interese uresničuje z osredotočanjem na koncept dela kot sredstva samouresničitve, na dinamiko delovnih procesov, njihovih transformativnih potencialov in položaj subjekta v organizaciji in strukturi dela.

Svoje delo je predstavila na samostojnih razstavah (kot so In the Background, Galerija P74, Ljubljani, 2011; Raw Material, Galerija Gregor Podnar, Ljubljana, 2010; i in Landscape,  Likovni salon Celje, 2010) in številnih skupinskih razstavah (Three Artists Walk into a Bar, deAppel, Amsterdamu, 2012; Kontinuiteta, Center sodobnih umetnosti Celje, 2011 …). Je dobitnica nagrade OHO za leto 2010. Trenutno zaključuje magistrski študij na Dutch Art Institutu v Arnhemu (Nizozemska). Poleg umetniške prakse deluje kot kustosinja v Centru sodobnih umetnosti Celje.