Performans-predavanja, ki so predsta(vlj)a(nje) umetnika (avtorja) skozi optiko drugega umetnika (avtorja), odlično sovpadajo s konceptom festivala Performa, ki si že od svojih začetkov v devetdesetih letih prizadeva za hibridno prepletanje sodobnih umetniških žanrov in praks.

Zvodniki performans-predavateljev STEGNAR, HORVAT & DRUŽINA odločajo kdo, koga in kje: plesalka dramaturginjo, režiser likovno umetnico, slikar plesalko, glasbenik slikarja, gledališki teoretik pisateljico in tako naprej, v avli železniškega kolodvora, v toaleti umetniške galerije, na nogometnem stadionu ali v akvariju. Perfomans-predavanja postavljajo pod vprašaj temeljno dialektiko pogleda: kako vidim drugega in kako drugega konstituiram s svojim pogledom ter kako ga bo nekdo tretji ugledal skozi optiko mojega pogleda. Kako prenesti težo pogleda in kako navesti naključno občinstvo, mimoidoče, da se ustavijo in pogledajo.

V preteklih letih je pod okriljem programa performans-predavanj nastalo nekaj res presenetljivih in enkratnih umetniških vpogledov – neponovljivih umetniških impulzov –, in to na prizoriščih, kjer tovrstne slike niso del pohištva, zato so imele še toliko večji potencial, da so bile vid(e)ne in opažene.

Petra Kolmančič, programska koordinatorka festivala Performa

STEGNAR, HORVAT & DRUŽINA

Stegnar (1976) je performerka, Horvat (1976) je intermedijski umetnik, od leta 2011 v družinskem okolju in družno razvijata koncept performans-predavanj Pridite bliže.

Primož Bezjak (1977) je igralec. Nataša Živković (1981) je performerka. Toni Soprano (1972) je fotografinja. Luka Prinčič (1977) je intermedijski umetnik. Marko Batista (1976) je intermedijski umetnik. Veli Silver (1983) je slikar. Nataša Berk (1980) je intermedijska umetnica. Mojca Lešnik(1980) je kuratorka.

Projekt so podprli: