Drage dame, hvala je digitalni performans, ki kritično obravnava problematiko (ne)vidnosti ženskih umetnic. Predstavljen je bil leta 2011 v Galeriji Kapelica v Ljubljani. Namesto statističnih analiz prisotnosti del umetnic v raznih umetnostnih institucijah sem kot predmet analize vzela lastni spomin in védenje, saj sta konstrukt družbe, katere del je neki subjekt. V performansu sem uprizorila svojo intervencijo v lastni spomin in poskus uravnoteženja poznavanja ženskih avtoric s poznavanjem moških avtorjev. S tem sem želela utrditi prisotnost umetnic v svoji zavesti in hkrati zastaviti vprašanje o njihovi prisotnosti v umetnostnih institucijah in splošni javnosti.

V performansu sem si neposredno klicala v spomin imena številnih umetnic ter jih sproti zapisovala na tla. Uprizoritev je bila tehnološko podprta. Raven aktivnosti zapisovanja je sočasno dinamično diktirala video projekcijo in nivo osvetlitve celotnega prizorišča. Tehnologija je bila uporabljena za posredovanje ideje o pozabljivosti umetnostne zgodovine.

Ana Čigon (1982) je na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje zaključila dodiplomski študij slikarstva in magistrski študij videa. Končala je tudi magistrski študij Interface Cultures na Kunstuniversität Linz v Avstriji. Deluje na področju videa, performansa in novih medijev.

www.anacigon.si